Rastoča knjiga
slovenija irska finska norveška indija rusija avstrija madžarska hrvaška italija h srbija gruzija
                         "Rastoča knjiga je več kot knjiga; je skrinja narodne zaveze; je duh, ki se nad časom dviga; je zvezda stalnica: ljubezen."  


Misli in govori


Govor predsednika društva Rastoča knjiga akademika prof. dr. Boštjana Žekša ob 11. obletnici dviga Deklice z Rastočo knjigo in 15. obletnici projekta Rastoča knjiga, park Navje, Zupančičeva jama, 25. maj 2015

Spoštovane gospe, spoštovani gospodje!

Slovenci smo poseben narod, čudežni narod, božji narod, ki je prišel do osamosvojitve s knjigo, z znanjem, z vzgojo. Na koncu je bilo potrebnega tudi nekaj streljanja in vojne. S tega vidika smo zares nekoliko drugačni. Knjigo in svoj tisk smo dobili že stoletja pred svojo državo. Drugega takega naroda ni. Stoletja nazaj smo bili že skoraj v celoti pismeni. Pri nas je beseda nekaj veljala in to je veljalo za vse družbene sloje. Vzgajali smo svojo elito. Najprej na tujih univerzah, nato na domačih. Vzgojili smo pesniško in literarno elito, znanstveno, tudi politično ter na koncu gospodarsko in postali narod v popolnem smislu besede. Vse to nam je uspelo brez države, s povezovanjem ali z osebnim angažmajem.

S tem ko smo pridobili neodvisnost, smo postali del sveta. A ob tem se nam je zazdelo, da ne potrebujemo več kulture, da ne potrebujemo umetnosti kot tudi ne znanosti. Da ne potrebujemo kulture celo v najbolj izvornem smislu kulture človeškega obnašanja. Da smo vse to potrebovali nekoč v preteklosti, sedaj pač ne več. Prav tako se nam je zazdelo, da ne potrebujemo elit. Vsi smo enaki, vsi pametni in vsi vemo vse. To je opazno tudi na področju visokega šolstva, ki smo ga zapeljali na neko množično, podpovprečno raven visokega šolstva, s katerega elit zagotovo ne bomo dobili. Prav tako se nam je zazdelo, da ne potrebujemo več dobrih medsebojnih odnosov, da gre za borbo vseh proti vsem, pri čemer zmaga pogumnejši, predrznejši, tisti, ki manj misli na skupne koristi in ki je manj moralno občutljiv.

Na tak način zagotovo ne bomo prišli daleč. Namen Društva rastoča knjiga je prav vračanje k starim vrednotam, k starim vrednotam v novi obliki za nove čase.

Vprašanje je, ali smo se kot narod v vsem tem času spremenili? Ali lahko, če izhajamo npr. iz del akademika Antona Trstenjaka, ki je skorajda opeval slovensko pridnost, poštenost… zatrdimo, da sedaj vsega tega med Slovenci ni več?

Mislim, da temu ni tako. Preprosto vidimo le tisti manjši del populacije, ki se je pričel obnašati drugače. Z vračanjem h knjigi, z vračanjem k poštenosti, k etični drži povsod – tako v velikih centrih kot v malih šolah, npr. po Dolenjskem, kjer je Rastoča knjiga zelo razširjena – bomo spoznali, da lahko vsi nekaj prispevamo, da vsak od nas nekaj zmore. Na ta način bomo pridobili tudi prepotrebno samozavest za svoj razvoj in delo naprej.