Václav Havel, politik, esejist in dramatik, prvi predsednik Češke republike, * 5. oktober 1936, Praga, † 18. december 2011, Hrádeček. Havel velja za osrednjega češkega predstavnika dramatike absurda. Esej Moč nemočnih je njegovo najslovitejše disidentsko besedilo (1978), napisano v času komunistične diktature, a aktualno še danes, saj se osredotoča na dve možnosti, ki ju ima človeštvo – živeti v resnici ali živeti v laži. V slovenščino je esej z naslovom Živeti v resnici (1994) prevedel Zdravko Inzko, prevod pa je posodobila Tatjana Jamnik.
Moč nemočnih
Gre torej za rehabilitacijo takšnih vrednot, kot so zaupanje, odprtost, odgovornost, solidarnost, ljubezen. Verjamem v strukture, ki se ne osredotočajo na »tehnično« plat izvrševanja oblasti, temveč na smisel tega izvrševanja; v strukture, ki jih bolj povezuje skupni občutek, da so določene skupnosti smiselne, kot pa skupne ambicije, usmerjene »navzven«. Te strukture bi lahko bile in morajo biti odprte, dinamične in majhne; preko določene meje namreč »človeške vezi«, kot sta osebno zaupanje in osebna odgovornost, ne morejo več delovati. To morajo biti strukture, ki po svojem bistvu ne omejujejo nastajanja drugih struktur; vsakršna kumulacija oblasti (eden od izrazov »samogibanja«) bi jim morala biti v osnovi tuja.
Václav Havel, češki politik, esejist in dramatik, predsednik Češkoslovaške ter prvi predsednik Češke republike, * 5. oktober 1936, Praga, † 18. december 2011, Hrádeček. Havel velja za osrednjega češkega predstavnika dramatike absurda. Esej Moč nemočnih (1978) je njegovo najslovitejše disidentsko besedilo, napisano v času komunistične diktature, a aktualno še danes, saj se osredotoča na dve možnosti, ki ju ima človeštvo – živeti v resnici ali živeti v laži. V slovenščino ga je z naslovom Živeti v resnici (1994) prevedel Zdravko Inzko, prevod pa je posodobila Tatjana Jamnik